TRTA

Trdno stojimo na tleh ter se varno držimo za kozarce
Njen nasmeh je pojedel bonboniero
Mrtvim se je glas sprevrgel v notno črtovje
Človek, ki iskal je ponos, je potonil po njegovem ukazu
Na plesišču plesalci se držijo za roke in v rit si tiščijo en prst
To je umetnost
En prst v riti, to je umetnost
En in dva prsta v riti, to je preveč
Svinje so napadle avtocesto
Hrane za živali je bilo dovolj
Človeškega dreka pa preveč
In jaz, tovariš, sem uslišal tvojo prošnjo
Pa si se ti okrog moje črne trte zamotala.

                  

ČRNO – BELO

 Zjutraj, ko vstaneš, poskrbi za zdravo stanje duha
Ne dovoli duhu, da v lastnem dreku išče tvojo izgubljeno rebro
Zasvojenci so danes na dobro vprašljivi se poti
Sedenje ob vodometu je zdrava prehrana
Če si lačen in kadiš cigaret, ki ti ga nerada
zmrdljivo podari neka punca v rdečem

 Prekleto bodi barvno življenje in peterica muh spečena na vžigalniku
Kje je refren?
Publika blati norega pesnika s kitaro na odru
Kje je refren?
Publika obmetava norega pesnika z ogorki cigaret

 Ljudje nismo večni!
Bog je umrl preden nas rodilo je vesolje!

 In rečem jaz in rečeš ti in strinjamo se vsi
Da vera normalnega človeka je
ČRNO – BELO  VINO

               

SKORAJ BOŽIČNA MELODIJA

Sidro sem vrgel dnu morja, na božični večer
Z usti se dotaknil sem kuhinjske soli

Naj me žre, naj me peče

Nogavice osmradile so kruh
Zdaj oprane so in zložene na mizi
Črne sledi in odrezana noga,
recepta za življenje ni

Bodi individualec
Drugače si gnoj sredi močne skupnosti
Ki je del tebe in katere gnoj tudi si

Naj me žre, naj me peče

Kuverte prišle so na dom
Trije papirji in natančni podatki
Mandarine v oranžni so posodi
Ikebana padla je z mize

Ograja okrog hiše me ovira na poti
Nemški ovčar, ki naj bi me vodil, mi poscal je nogo
Naročniki baroka bili so barabe
Zdaj bruhamo v njegovo notranjost
Nekateri tudi na njegove fasade.

Vse zgodbe so napisane
Vse pesmi odigrane
Vse luči su pregorele
Avtobus še vozi
Na njem sedijo mladi in mobilni telefoni
Le kam vozi avtobus,
kje bodo nastale nove zgodbe

In kje se bo ponovno boril naslednji mladoletnik za svobodo

               

               

POMLAD IN PSI V PARKU

 Vsako pomlad, stare gospe, množično, pripeljejo
Svoje našemljene in prehlajene hišne ljubljenčke
V park na sprehod

 Mlade mamice, ki so čez zimo rodile
svoje prvorojenčke
Jih zdaj zamorjene vozijo v pisanih vozičkih
In se delajo, kot da jih imajo resnično rade

Ulice so dolge, nosečnice široke
Obcestni jarki z gnojnico so zakladnica idej.

 Mesto prebuja svoj jutranji ritem
Tisti, ki so čez noč risali črte,
zdaj sanjarijo,
kako je njihovo delo pomembno

 Sosed iz nadstropja  z zračno puško strelja
Igrive otroke na igrišču

Noč – ponovno trka na vrata
Previdni netopirji čakajo
Na svoj krvoločni ples
Ti si pa zunaj – pod drevesom, nebom in na klopi

 Razmišljaš o užitku,
ki bi ga rada prejemala
od enega ali treh

 Stena pred mano
Zid je za  tabo
Pogled skozi okno je razglednica
Nepopolnost podprta iz časa
Svoje celotne  drže manjše kot je
Zdaj od in iz ljubezni –
popravljam strop v nadstropju

 Čez čas mislim,
da bo glava visela v tvojo preteklost
in padala v roke tekoče pomladi

               

KARAMBOL

Ugotavljam, da že nekaj dni je včeraj
V rdečih lončkih so še zmeraj lepe rože.
Grem in odpeljem za spremembo jih do tebe,
Te vprašam, so ti všeč te lepe rdeče rože?

Lahko zdaj božam tvoje nežne dojke,
se naslonim na tvoje mednožje...

Začne mi šepetat toliko da slišim –
Prišel si prepozno, kar želela, sem dobila
Kri mi izteka, bom kmalu umrla,
Tisti, ki prevzel je tebi užitek,
ki je hitrejši...

O prekleti bog, je že umrla

Zdaj porivat bom moral te
celo krvavo, zapeljala nedolžne ovce
v svoje modre si sanje.
Čas je pretekel za tvoje življenje
Bom prijel vabljivo krvavo
Tvoje mednožje.

               

NATO

Na odru igralka igra
Le kaj drugega naj bi počela

Igra zarjavelo WC školjko, potopljeno v globino vode
Njeni nenadni vzkliki, množico vzbure

Imam tri pizde, eno mater

Besede so ujete v njen krog...
Krog se umika k počitku
Ona se umika k počitku

Medtem jaz igralec zalezujem
ranljivo lepoto na njenem golem telesu

in sprašujem
za koga, za vraga si mi pa ti tako lepa
jaz te vprašam za boga...
ljubim te tako, da
bi te, bi te lizal med nogami, ti
najlepša moja Danka, Danke

NATO DANKE NAJN

               

B:P:S:B:

Zdaj prepevam njene stare pesmi
Režem žile, tolčem srp ob rože
Bruham misli, kolnem njeno staro mamo
Zdaj oster zvok tope žage se zareže mi v ušesa
Kolnem svojo suho grlo
Zdaj strip ali slika je vseeno

Bruham Pljuvam Serjem Bljuvam

kri
kri
kri