SREČANJE NA PAPIRJU

Srečal sem jo na stranišču
Govorila je,
da bi raje sedela na klopci
Da ji je smrad odtujen
In z risbo bi zgodbo izpovedala na papir
A nima večjega formata

Ko zadnja minuta dneva je odbila
Prišla je
S sandalo v roki
Premočena do kože
Z masko na glavi 

          

SNEG, BURJA IN KAKTUS

Tri cerkve na hribu
Sedem križev ob cesti
V sosednji hiši
Tri umrle kmetice govorijo
Okna in balkoni so polni ljudi
Samega sebe spregledam
Lune z nasmehom na nebu ne vidim
Telefoni so, a jih ne slišim
Na smerokazu en obešen
Tri umrle kmetice govorijo o njem
Cesta je v ovinkih
Kapelice te vabijo
Da boš videl umor
Vonja po krvi ne bo

Zunaj je sneg

               

               

KOVINSKA MASA

Naredili so te, za kovinsko maso več
Trd oreh položili pred vsak ti korak
Na zunaj izgledaš pravilna in učinkovita
Pomaknjena si naprej, kar se napredka tiče
Premišljena si in rahlo pokvarjena
Ponavljaš izrazit izraz na obrazu
Popolno se ti zdi drezanje s komolcem v sosedo
Sveča ti nocoj ne gori, že dvakrat je ugasnila

Prelagaš dneve
Jih menjavaš
Predrzno se obnašaš in nasploh čudna postajaš

       

PRAVI SVET, KI NI SVET

Ko so se gledali, z mislimi rezali glave
S pogovorom sesekljali človeka na drobce

Je nedelja bila in ura deset
Modna pista je že prepolna s kreatorji neživljenskih besed

Družina, grajena na nasprotovanjih in sovraštvu

Ob beli sveči se kesaš, glava je položena na tla
Misli v možganih niso potrebne
Občasno ti glavo pohodijo in popljuvajo
Freske in vitraži so brez smisla in razlage

V tej cerkvi je prepih
In v vseh pogledih je vse zastonj

Zdaj uzrl se bom v nebo
Videl bom v sanjah tam božje oko
Videl bom tam cerkveni stolp
Ki se bo podrl

Ob točni uri smo vsi zbrani, da odpojemo v spomin
Občinstvo zavriska, občinstvo zaploska, občinstvo se joka
Občinstvo zdaj pada, v krvi se utaplja in lastno vero napada

Izvoli, iz rok ti ga predajam
Ta individualni poganski svet, ki ga vsrkaš vase
Vzemi
Vzemi ga brez predsodkov
Ta poganski svet, ki ga vsrkaš vase

Zdaj bova plesala, se imela rada
Zato prosim
Ne drži rok na obrazu
Ne drži rok na očeh

Rad bi videl to tvojo lepoto
Rad bi videl to tvojo dvojno črno obleko
Rad bi videl tebe raje golo v jutru
Rad bi te videl svobodno, zadovoljno in srečno
Rad bi videl tebe normalno, isto kot sebe nekoč
Nevečno in srečno

               

               

NA PRAZNIKA DAN

Ženska,
ki govori,
da prazna je v duši

Koga išče ulica
Poljub pošilja v slovo
Komu vene mačica, kričava je naša stara babica

Spomin me veže na naravo
Na divje parkirišče
Na betonsko korito naslanjam noge
Na praznika dan vihrajo zastave

               

DELAVEC

Prijazen natakar in pepelnik na mizi
Dekle za šankom strastno se ljubi
Polna je luna, lahko te nosi

Rdeč tulipan med zeleno je travo
Kolesar na cesti in delavec na strehi
Zdaj besede so mora
in pepelnik umazan

Igrišče je prazno, košarkar poražen
Križ na prepihu in cerkev se ruši
Ljubezen si moja, romantična in modra

V krogu vrtiš se, kimaš z glavo
V tvoje obljube pesnik verjame
Pesnik je srečen in zaljubljen v temo

Sveča ugasne, cigaret se prižge
In delavec umre

               

               

CUCE

Plenice tvojih otrok so vedno posrane
V njihov drek je treba drezat, dokler ga ne raskoplješ
Spoznala si me natanko ob štirih popoldan
Ko sem se prevrnil na postaji

Med podiranjem šanka se je le on zaletel vame
Kakor rosa s svojo mokro nogo stopaš v mehko travo

Vsi imajo prave cuce, jaz pa mastno žuljavo roko

Blizu sem neumnim, blizu sem tistim, ki nosijo štumfe do kolen
Blizu sem ženskam, ki dišijo po šamponu
Blizu sem kelnericam, ki skrbijo za higieno
Blizu sem vsemu, kar mi je blizu
Blizu sem tebi, tebi sem blizu
Bližje, vse bližje sem tvojemu vrtu

Ti imaš res pravo cuco in zaslužiš mojo pametno glavo

Punkerja lovijo, on po cesti zdaj ščije
Njegova je mati z zadnjico daleš prišla
Desnica bi ga tepla in mater sežgala
Levičarji bi križe razbili
Ovce pojedli
Otrok se znebili

Mi imamo prave cuce, nam ni treba hranit
Naših izprijenih otrok

               

NEZADOSTNO ZA NAJU DVA

Odprl sem se ti kot knjiga
A ti še zmeraj ne dojemaš
Da sem nežna sapa,
ki pomiri tvoje nedoživete viharje

Odšla si.
Z nogo si stopila korak naprej v blato
Malo si se pogreznila, ampak obstala
Zelo si zardela
Tvoja kri v očeh je bila kot svinjska kri,
ki teče v lonec,
da pristane na krožniku

Pokleknil sem pred tabo, golo nasmejano
V tvojo mehko kožo sem zagrizel
Poljubil ti roko, božal lase
V tebe sem gledal in špricer sem pil
Presneta baraba, zate nimam moči
Pridi mi bližje in pljuni v oči

Nimam duše, imam srce
Zate vedno odprto
Liži mi kožo, božaj obraz
poljubljaj mi usta, tipaj dlani

Ti si sonce, ki zaslepljuješ mi oči
Razbijam si glavo za tvoje ime
Rišem motive za tvoje srce
Za tvoje srce

Zdaj v svoji dlani božaš mojo roko
In me sprašuješ
Koliko srečne je ljubezni
za naju dva