KavašDani.org

FOTOROBOT

Rdečica v obrazu
Nariše te fotorobot

Velika glava je, karte so tri
Čuden sprejem, ostalo vse gladko
Namizno je vino, kozarci so čisti
Je koža lepljiva, sladko je čelo

Bodi mi rjuha,
lepljiva kot nedolžna je znamka.

ANGELI SO SESALCI

Da besede včasih mimo sekaš
Po hitrem postopu ugotoviš
Glavobol te boli

Prikradejo se ponoči, da sesajo ti kri

Angeli so sesalci, smrt je v njih....
Ti si med njimi, jaz sem odveč.…

Za sivim oblakom in belo meglico je praznina zaprta.
Hkrati izgleda, da v kletnih prostorih so vene tvoje – moje oči

Angeli so sesalci, smrt je v njih...
Ti si med njimi, jaz sem odveč..

Ravnilo, ravno ti črta ravnino
Glej jo!
Poslušaj jo!
Zazdi se ti lahko, da slišiš kakšno skrivno besedo.

Treščen v prometni znak ne zaidi nikoli v bregove.....

MESTO Z VELIKO ROKO

V snežni brozgi se pritožujemo sončni upravi
Pljuni na tla in z nogo razmaži belo slino.

Kaj je tisto najedljivo
Kar seseda me na rit
In ogroža disciplino?

Me vprašanje ne zanima,
Mi odgovor je odveč
Na glavi izrastek,
Je pero za pisat...

Nekdo je lačen, nihče ni popoln

Kamen, ki posluša sedeč
Oblak ga poliva z vodo
Mesto ima veliko roko.

ZAJEC V ROKAVICI

Ti senca prekleta razgaljenega telesa,
Ki stopaš čez pot
Skozi gozd...

Pokimaj z glavo, daj mi ukaz,
Postavi mi mejo
Da bom skakal čez zid

Ne morem si misliti, da ne bi mislil

Masiram pest.
Kdo se skriva v rokavici?

TA SMER – DRUGA STRAN

Pijanec ograje se drži,
V kontra smeri sedeča žrtev na tleh leži.
Čaka, da bo vstala navpično navzgor
in padla na tla navzdol.

V oknih se arhitektura zrcali,
Se sonce odbija.
Pri zlati medalji lev počiva,
Privezan je eden,
Ki sestri v belem dolge dlake ne da.

Katerim krvnim delčkom in katerim žilnim skupinam zvonovi tolčejo,
Vprašanje zanima vprašaj.

Britev je ostra – vreže lahko.

ŽIVI PESEK V BLATNEM BLATU

V živi pesek kopljem jamo

Pot mi trnova – trnu sledi,
Čemu je bodeče, zemlja ne ve

Lakota požrešnost krepi

Muhe rade serjejo na beli kruh

Ena leži v kvadratu drobtin
Mrtva
Do tedaj

Po lovljenju insektov ti želodec trpi
Poljubljaj zdaj prah in videl boš, kako pajek
mrežo naredi.

RAZDRTO

Vse se je podrlo, draga veš
Pri tvoji sosedi
Babe štrikajo in pletejo
Vsaj upam, da novo podobo otrok...

Kozarec na mizi se je glasno razbil
In tiho je treščil na tla

Krista ti boga ti jebem ti mater
Se slišal je zvok....

ŽIVLJENJE POLEG ŽELEZNICE

Moje srce povzroča toploto meniidočim,
Še asfalt postane makedam, ko stopam preko njega...

Vse skupaj ni povezano z ničemer, kot se to spodobi
Tako so igrali in takšna je bila melodija

Dobil sem telefonsko sporočilo,
Da se iz moje majhne sobe lahko usmerim na katerikoli začetek sveta....

Pa – pa – pa

SREČNO

ENAČBA

Zagonila se je in poročila,
skratka čredno v kapeli

Zakaj bi jo nategnil, če ni potrebe po potrebi

Želja ne želi postati
srednjeveški vojak.

ZASANJANA MISEL

Na robu si in z robovi pretiravaš
Nimam nič proti, zmeraj sem za,
A se upiram.

Izvajam globoke poklone

Brez strahu se prepusti dotikom.
Saj ni ti slabo, ko božam ti nežno telo.
Z že znanim hitrim značajem zarij se mi v kožo,
Ker veš, da mlado meso ni pokvarjeno

Kot polž počasi je rila in klela hitre mi korake

Nasplošno živahna in spogledljiva je bila slika
Preživetega dne

Za zaspano zvezdo si zaspala

Sanjala boš tople rjuhe na svojem telesu
Sanjala boš mavrico, juho za zajtrk in
Zbujajoča se ura ti bo pognala pesek v oči

Nisi bratu sestra in sestra nisi bratu

Gledal sem te in videl sem te
Videla si me zmeraj, ko sem te gledal

Zasanjana je misel tebe, ki jutri zjutraj tam sediš

Sanjala si, da sanjaš.

Solatne gredice

Škornji za pot skozi neznano,
Porumeneli so od vlažnih steza.
Most čez reko, pod katerim so čolni
Je prenesel krvavo sled iz ene na drugo stran.

Takrat ti je odsev na vodi vzel sapo
In veter pobral solzo iz oči.

Kot srčni utrip poskakuješ in preskakuješ
Solatne gredice.

Ko mi je stotič in izgleda kot prvič
Vožnja z vlakom pelje me čez v daljavo,

Prazen je hladilnik, človeška čustva lačna v vročini.
Kakšna korist je sanjati denar v primeru, da ga nimaš

Ostanek v prejšnjem desetletju si odvrgel.

RUDNIK

Megla mi mostove riše in se skriva za ovinki
Trepalnice tipajo in božajo cigaretni dim
Ki prihaja iz čistih, ukusa polnih ust ljubezni.

Dovolim, da menjate mi ustno votlino za dim,
Ki se tiho vtihotapi, zmehčano požre in prežene
Tokove vetra nazaj

Stran od prepiha lomi črno – rudno srce
na gorljivi deski sekljaj

Od letenja zmaja človek kril ne dobi.
Premog je njegova kurjava in ogenj je namesto luči.


			galerija BESEDIL FOTOROBOT Rdečica v obrazu Nariše te fotorobot Velika glava je, karte so tri Čuden sprejem, ostalo vse gladko Namizno je vino, kozarci so čisti Je koža lepljiva, sladko je čelo Bodi mi rjuha, lepljiva kot nedolžna je znamka. ANGELI SO SESALCI Da besede včasih mimo sekaš Po hitrem postopu ugotoviš Glavobol te boli Prikradejo se ponoči, da sesajo ti kri Angeli so sesalci, smrt je v njih.... Ti si med njimi, jaz sem odveč.… Za sivim oblakom in belo meglico je praznina zaprta. Hkrati izgleda, da v kletnih prostorih so vene tvoje – moje oči Angeli so sesalci, smrt je v njih... Ti si med njimi, jaz sem odveč.. Ravnilo, ravno ti črta ravnino Glej jo! Poslušaj jo! Zazdi se ti lahko, da slišiš kakšno skrivno besedo. Treščen v prometni znak ne zaidi nikoli v bregove..... MESTO Z VELIKO ROKO V snežni brozgi se pritožujemo sončni upravi Pljuni na tla in z nogo razmaži belo slino. Kaj je tisto najedljivo Kar seseda me na rit In ogroža disciplino? Me vprašanje ne zanima, Mi odgovor je odveč Na glavi izrastek, Je pero za pisat... Nekdo je lačen, nihče ni popoln Kamen, ki posluša sedeč Oblak ga poliva z vodo Mesto ima veliko roko. ZAJEC V ROKAVICI Ti senca prekleta razgaljenega telesa, Ki stopaš čez pot Skozi gozd... Pokimaj z glavo, daj mi ukaz, Postavi mi mejo Da bom skakal čez zid Ne morem si misliti, da ne bi mislil Masiram pest. Kdo se skriva v rokavici? TA SMER – DRUGA STRAN Pijanec ograje se drži, V kontra smeri sedeča žrtev na tleh leži. Čaka, da bo vstala navpično navzgor in padla na tla navzdol. V oknih se arhitektura zrcali, Se sonce odbija. Pri zlati medalji lev počiva, Privezan je eden, Ki sestri v belem dolge dlake ne da. Katerim krvnim delčkom in katerim žilnim skupinam zvonovi tolčejo, Vprašanje zanima vprašaj. Britev je ostra – vreže lahko. ŽIVI PESEK V BLATNEM BLATU V živi pesek kopljem jamo Pot mi trnova – trnu sledi, Čemu je bodeče, zemlja ne ve Lakota požrešnost krepi Muhe rade serjejo na beli kruh Ena leži v kvadratu drobtin Mrtva Do tedaj Po lovljenju insektov ti želodec trpi Poljubljaj zdaj prah in videl boš, kako pajek mrežo naredi. RAZDRTO Vse se je podrlo, draga veš Pri tvoji sosedi Babe štrikajo in pletejo Vsaj upam, da novo podobo otrok... Kozarec na mizi se je glasno razbil In tiho je treščil na tla Krista ti boga ti jebem ti mater Se slišal je zvok.... ŽIVLJENJE POLEG ŽELEZNICE Moje srce povzroča toploto meniidočim, Še asfalt postane makedam, ko stopam preko njega... Vse skupaj ni povezano z ničemer, kot se to spodobi Tako so igrali in takšna je bila melodija Dobil sem telefonsko sporočilo, Da se iz moje majhne sobe lahko usmerim na katerikoli začetek sveta.... Pa – pa – pa SREČNO ENAČBA Zagonila se je in poročila, skratka čredno v kapeli Zakaj bi jo nategnil, če ni potrebe po potrebi Želja ne želi postati srednjeveški vojak. ZASANJANA MISEL Na robu si in z robovi pretiravaš Nimam nič proti, zmeraj sem za, A se upiram. Izvajam globoke poklone Brez strahu se prepusti dotikom. Saj ni ti slabo, ko božam ti nežno telo. Z že znanim hitrim značajem zarij se mi v kožo, Ker veš, da mlado meso ni pokvarjeno Kot polž počasi je rila in klela hitre mi korake Nasplošno živahna in spogledljiva je bila slika Preživetega dne Za zaspano zvezdo si zaspala Sanjala boš tople rjuhe na svojem telesu Sanjala boš mavrico, juho za zajtrk in Zbujajoča se ura ti bo pognala pesek v oči Nisi bratu sestra in sestra nisi bratu Gledal sem te in videl sem te Videla si me zmeraj, ko sem te gledal Zasanjana je misel tebe, ki jutri zjutraj tam sediš Sanjala si, da sanjaš. Solatne gredice Škornji za pot skozi neznano, Porumeneli so od vlažnih steza. Most čez reko, pod katerim so čolni Je prenesel krvavo sled iz ene na drugo stran. Takrat ti je odsev na vodi vzel sapo In veter pobral solzo iz oči. Kot srčni utrip poskakuješ in preskakuješ Solatne gredice. Ko mi je stotič in izgleda kot prvič Vožnja z vlakom pelje me čez v daljavo, Prazen je hladilnik, človeška čustva lačna v vročini. Kakšna korist je sanjati denar v primeru, da ga nimaš Ostanek v prejšnjem desetletju si odvrgel. RUDNIK Megla mi mostove riše in se skriva za ovinki Trepalnice tipajo in božajo cigaretni dim Ki prihaja iz čistih, ukusa polnih ust ljubezni. Dovolim, da menjate mi ustno votlino za dim, Ki se tiho vtihotapi, zmehčano požre in prežene Tokove vetra nazaj Stran od prepiha lomi črno – rudno srce na gorljivi deski sekljaj Od letenja zmaja človek kril ne dobi. Premog je njegova kurjava in ogenj je namesto luči.
	čas-opis-ris
	koncerti
	galerija
	diskografija
	članki
	trafika
	biografija
	kontakt
	www.dodogovor.org